Tako smo med prvimi proizvajalci hrane, ki smo vpeljali metodologijo za oceno ranljivosti surovin, ter postavili kontrolne ukrepe za zmanjšanje tveganja prevar. S tem smo še dodatno nadgradili naš sistem varne hrane.
Kaj je to prevara hrane?
Prevare hrane (ang. Food fraud) so goljufiva in namerna dejanja (t.j. zamenjava, redčenje ali dodajanje materialov, napačna predstavitev proizvoda, prikrivanje porekla, …), predvsem z namenom finančnega zaslužka, njene posledice pa lahko predstavljajo veliko tveganje za naše zdravje. Vsakodnevno se pojavljajo nove vrste prevar, zato je zelo pomembno, da redno spremljamo dogajanje na trgu. Za ugotavljanje in zmanjšanje pojava teh tveganj je pomembno tudi aktivno sodelovanje z našimi dobavitelji, vzpostavljanje dobrih odnosov in zaupanja ter dvig njihovega ozaveščanja o prevarah.
Kako kontroliramo surovine?
»Vsak material zahteva svoje specifične kontrolne ukrepe. Številne izmed njih že redno izvajamo za vsako pošiljko in s pomočjo letnega monitoringa. Taki ukrepi so na primer: vhodna kontrola, pregled palet in plomb, senzorika in vizualna kontrola materiala, pregled analitičnih poročil, izjave dobaviteljev in usklajevanje specifikacij, laboratorijskeanalize v internih in zunanjih laboratorijih in drugo. Načrtujemo tudi razvoj hitrih analitičnih metod za odkrivanje prevar,« sta o tem povedali Nataša Gladović, direktorica korporativnega upravljanja kakovosti in Ornela Čebulec, tehnologinja kakovosti. Metodologija je rezultat dela zaposlenih v korporativni kakovosti in operativni kakovosti vseh poslovnih področij, potrdili pa so jo zunanji sodelavci iz DNV-ja.
Prevare hrane v Evropi
Prevare živil postajajo vedno večji problem v svetovnih prehranjevalnih verigah. Evropska komisija ocenjuje, da je zaradi prevar in posledično uničenja živil letno zavržene hrane v vrednosti 200 milijonov €, ta številka pa se vsako leto viša. Leta 2017 je bilo na evropskem trgu odkrito 9800 ton prevarane hrane, vredne več kot 230 milijonov €.
Najbolj pogoste prevare hrane
Ekstra deviško oljčno olje pogosto redčijo s cenejšimi in manj kakovostnimi olji, ter mu dodajajo klorofil, barvila in arome.
Mleko in mlečni izdelki so pogosta tarča prevar, predvsem zaradi sporne kemikalije melamin. Afera se je že v preteklosti začela na Kitajskem in se še vedno nadaljuje. Čeprav je Evropska komisija prepovedala uvoz mleka in mlečnih izdelkov v Evropo se še vedno pojavljajo nelegalni uvozi mleka v prahu s škodljivo kemikalijo. Kozjemu mleku je zaradi finančne dobičkonosnosti večkrat primešano kravje mleko, v Italiji pa se aktivno borijo proti prevaram mocarele di bufala.
Med velikokrat redčijo z dodajanjem sladkorjev.
Meso in predelani mesni izdelki so podvrženi prevaram predvsem zaradi dodatka vode, nitratov in nitritov, ter dodatka mesa slabše kvalitete.
Začimbe so na vrhu lestvice prevaram najbolj podvrženih živil, predvsem origano, kateremu dodajajo posušene oljčne liste. Zanimivo je dejstvo, da Turčija letno izvozi 40 % več origana, kot ga sploh lahko proizvede. Čiliju in papriki so velikokrat dodana prepovedana barvila, popru pa semena papaje.
Sadni sokovi, ter drugi podobni izdelki z dodanimi sladkorji, barvili in aromami, se tudi pogosto znajdejo na trgu ali v dobavni verigi. Dogaja se, da so dodani sokovi cenejšega sadja, ki niso deklarirani.
