Tako se je Argeta pridružila ekskluzivni skupini 0,03 odstotka blagovnih znamk na svetu, ki jih javnost prepozna že zgolj po obliki, barvi ali vzorcu, kot so npr.: Milka, Manner, Burberry, Louboutin, Whiskas.
Po podatkih, s katerimi razpolagamo, je Atlantic Grupa prva gospodarska družba s sedežem v centralni in JV Evropi (z izjemo Avstrije), ki ji je to uspelo v povojni zgodovini.
Urad RS za intelektualno lastnino je izdal odločbo o registraciji barve kot znamke na podlagi vloge, ki je z rezultati raziskave Ekonomske fakultete v Ljubljani: »PREVERJANJE RAZLIKOVALNEGA UČINKA BARVE V KATEGORIJI PAŠTET«, katere avtorji so prof. dr. Vesna Žabkar, vodja, prof. dr. Barbara Čater, prof. dr. Mitja Kovač, doc. dr. Jaka Cepec dokazovala:
- da relevantni potrošnik določeno barvo povezuje z izvorom blaga,
- da ima takšna barva semiotični status za točno – zelo restriktivno – določen izdelek ali storitev,
- da javnost takšno barvo dojema kot »znak« in
- da ima takšna barva tudi razlikovalni učinek.
Zbrani empirični dokazi iz izvedene študije predstavljajo natančno to – iz njih nedvoumno izhaja, da relevantni potrošnik barvo Pantone 159C v 61,1% povezuje z izvorom blaga, da ima takšna oranžna barva semiotični status za točno – zelo restriktivno – določen izdelek ali storitev (i.e. v našem primeru s pašteto Argeto), da javnost takšno barvo dojema kot »znak« in da ima takšna barva tudi razlikovalni učinek. Raziskava je dokazala, relevantni potrošnik barvo Pantone 159C v 61,1 % povezuje z izvorom blaga, kar je zelo podobno odstotkom iz zadeve Whiskas in the Whiskas (R 1620/2006-2 (Purple)), kjer je bil ta odstotek 58 % in kjer sodišče posledično ni imelo pomislekov pri registraciji barve kot blagovne znamke.
Navedeno za Argeto pomeni, da v Sloveniji nihče ne sme uporabljati navedene barve ne embalaži paštet in namazov.
